torek, 23. december 2014

Zdrava pamet

Jutro je hudičevo zaspano in hkrati vročično v glavi. Tudi nogavic si nisem uspel ne enakih ne pravilno navleči in pok... Že po drugem ovinku, ko asfalt še traja, opazujem sebe, kako tečem. Počasi tečem, zelo počasi in upam, da še danes pridem do gor. Saj bi se brcnil v rit, pa je udobnost duha ob počasnem telesu toliko večja. Pa kaj bi o tem, počasi teči je v bistvu fajn! Ti ostane več časa za...

Ne morem se izognit tovrstni noriji, ki vlada vsepovsod v tem času. Včeraj sem v avtu na razdalji dveh semaforjev slišal vse o ubogem mrtvem prašičku, ki mora obvezno zavzeti naš decembrski slavnostni krožnik. Slišal sem vse o brokoliju, ki se heca s korenčkom. Slišal sem vse o prvem spletnem trgovcu (prvi po čem?!?). Slišal sem vse o piškotih, ki jih moraš imeti dve škatli, pa čeprav plačaš le eno (zakaj za boga bi imel dve škatli, če rabiš eno). In vse to na razdalji od enega do drugega semaforja (zelene nastavitve). Še kdaj jemo le zato, da nismo lačni? O ja, veliko je takih, samo njim je december le eden od mesecev, eden od bolj mračnih mesecev....

Če nam je dano, da gremo lahko v trgovino in ne zapravimo večino časa za spremljanje številk pod dobrinami, si z denarjem pravzaprav ne moremo kupiti nič pametnega. Pojesti več kot lahko pravzaprav ne moremo (lahko sicer več kupimo in potem tudi več hrane stran zmečemo, ampak...). Gledati in poslušati več kot lahko, nam telo pač ne omogoča (pa če si kupimo še tak radio ali televizijo, lahko na koncu le in samo gledamo, poslušamo). Lahko popijemo več? Lahko ampak zakaj pa bi? Ok, jaz zjutraj veliko popijem. Ampak več kot vode iz pipe s kako tabletko magnezija (ki nima verjetno nobenega učinka - tudi sam sem padel v špiralo potrošnje) ne rabim in tudi fizično ne zmorem.
Potem pa se spomnim na dobro Zdravo pamet. Zdravo pamet, katera nam bo v prihodnosti edina omogočila, da bomo preživeli norijo tega sveta. Norijo potrošnje, nakupovanja, informiranja. Norijo večernih novic, ki nam na uglajen in prefinjen način kaže, v kakšnem norem, ne norem, ekstremno idiotskem svetu živimo. Norijo prednovoletnega druženja (še v nobeni firmi mi niso znali razložiti, zakaj službene zabave prav pred novim letom). Norijo moralnih vrednot (o tem pa kdaj drugič v več nadaljevanjih). Norijo moderne ekonomije (ki žal z ekonomijo nima nobene zveze več). Norijo kakršnekoli rasti (rasti! halo! živimo na zemlji, ki je omejena, ne v neskončnem vesolju. Morda zagovornikom gospodarske rasti, glavnim igralcem večernih novic, manjka nekaj znanja biologije, fizike,...). Norijo imetja (morda kdo pomisli, koliko imetja izkoristi). Norijo črednega nagona (ne da ni zdrave pameti, še pameti ni več).

Za vzdržno, morda na trenutke tudi lepo prihodnost bo potrebna velika mera Zdrave pameti. Naj bo kmečka ali meščanska, moška ali ženska (kombinacije le te skoraj nuja), da bo le zdrava. Le zdrava pamet (tista, ki nam bo privzgojena - naučena prav gotovo ne) nam bo zvečer naredila dovolj dobro selekcijo dnevnih informacij, nam bo noč naredila živahno in nato zaspano in zjutraj nam bo naložila naloge ne probleme.

Zdrava pamet.... POK in ker zdrave pameti ni nikoli dovolj je danes, na oko že ene enainpetdesetič, gleženj izgubil boj s korenino. Vseeno malo pohitim (bolečina je le stanje duha) saj je šlo danes bolj počasi in hitro domov ter v boj z norijami tega sveta.