ODSTREL MEDVEDKE Z MLADIČI – ZGOLJ V RAZMISLEK!

 

Živim v Cerknici in že desetletje tečem vsako jutro. Tečem veliko in daleč po okoliških gozdovih, gričih, hribih. V tem času sem že nekajkrat srečal medveda. Pred tremi leti se mi je zgodilo, da sem spomladi, zgodaj zjutraj, prestrašil medvedko z mladičema, ki so tik ob poti spali. Skočijo pokonci, mladička stečeta naprej, medvedka za mano na potko. Tako sem bil nehote med njimi. Medvedka se ustraši za svoj podmladek in skoči proti meni. Ustavi se približno meter in pol pred menoj in izgleda zelo prestrašeno. Tudi jaz. Gledava se iz oči v oči in slika, ki mi ostaja še danes je njena veličina in lepota. Proti njej sem bil tako majhen, nebogljen in v njenem okolju popolnoma odveč. Po nekaj sekundah se odloči in steče nazaj v gozd dohiteti svoj podmladek.

Dogodek, ki se ga bom spominjal za vedno in dogodek, ki mi je kot dokaz, da medvedi niso nevarni. Po tem sem medveda še velikokrat srečal in vedno je on držal tisto varnostno razdaljo, ki je za oba še pomenila varnost. Nisem se več bal srečanj in občutek sem imel, da je bilo pri njih podobno. Vse kar smo potrebovali tako oni, kot jaz je, da je med nami neka varnostna razdalja. Sam bi temu rekel spoštovanje!

Seveda se zgodi tudi nesreča in medved v svoji paniki po ohranitvi in zaščiti svojih mladičkov, napade človeka. Vendar…. Kolikokrat se je do sedaj to zgodilo? V Sloveniji tudi vsako leto ne. Morda enkrat na nekaj let. In sedaj, ko je medvedka napadla človeka (zgolj zato, ker je iskala hrano in se ob tem obnašala zaščitniško do svojih mladičev), jo je potrebno kar ubiti. Si predstavljate, samo zato, ker je poškodovala človeka. Zato je potrebno ubiti medvedko, dva mladiča pa izpostaviti hudi čustveni stiski in verjetno kasneje tudi smrti.

Sedaj pa vsem tistim, ki zagovarjate, da je potrebno ubiti medvedko zgolj v premislek! Si predstavljate, da ste mladi starš in vas nekdo ubije zgolj zato, ker iščete hrano in zavetišče za svoje otroke na napačnem mestu. Si predstavljate stisko svojih otrok, ki v živo gledajo, kako vas ustrelijo pred njihovimi očmi. Si predstavljate kako ti otroci živijo naprej, saj dogodka ne razumejo. Kakšno stisko doživljajo! Edino, kar damo tem otrokom, mladičkom, je sovraštvo. In to sovraštvo lahko rodi le nadaljnje konflikte.

Kot sem omenil živim v Cerknici in vsako jutro se vozim z avtom v Ljubljano v službo. Na poti me nemalokrat življenjsko ogrožajo neuravnovešeni vozniki. Le srečo imam, da sem na cesti do sedaj preživel. Veliko jih ni. Preko 100 takih na leto je. Koliko napadov medveda na človeka letno je že v Sloveniji? In zamislite si gnev in ogorčenje vseh nas, če bi nekdo vsaj pomislil, kaj šele javno spregovoril o tem, da bi dali na odstrel vse ljudi, ki ogrožajo življenje drugih na cestah zaradi svoje objestnosti, pijanosti, neuravnovešenosti. Vse ljudi, ki za štirimi stenami mučijo, čustveno in kako drugače izsiljujejo, posiljujejo svoje bližnje, le zaradi svojih bolnih predstav in želja. Pa še bi lahko našteval!

Želim si zgolj, da bi se človek malo bolj zamislil nad svojo vlogo na tem planetu in svojo moč ne bi uporabljal nad šibkimi – tako ljudmi, kot živalmi. Kajti, če bomo odstrelili vsakega, ki nas ogroža je morda najbolje, da začnemo pri sebi!

Zgolj v razmislek…

 

Bojan Pivka